Tri najlepše planinske poti Matjaža Šerkezija

Dnevnik, 3. 9. 2018, str. 20: Matjaž Šerkezi (na fotografiji) je alpinistični inštruktor, ki nas poleti in pozimi po medijih svari pred nespametnim planinarjenjem in iz leta v leto javno ponavlja nasvete za varen obisk gora. Kot aktiven član GRS Kamnik preživi marsikatero prosto uro v prostovoljnem reševanju tistih, ki hoje po gorah ne jemljejo dovolj resno. »Na vprašanje, katera planinska pot mi je najlepša, vedno težko odgovorim, « pravi Matjaž Šerkezi. »Sam pot vedno povezujem z doživljaji, z ljudmi okrog sebe, s trenutki, ki mi jih ponudi narava … Kot gorskemu reševalcu pa mi je pot vse prevečkrat povezana z nesrečami in z leti čedalje pogosteje ostajajo spomini tudi na te posamezne dogodke, včasih srečne, drugič žalostne, « pravi kamniški alpinist.
Tole je njegov izbor:

Brana iz Kamniške Bistrice
Če se iz Kamnika ozremo proti Kamniškim planinam, najprej zagledamo izrazito sedlo, ki se mogočno postavlja nad Kamniško Bistrico in ločuje Gorenjce od Štajercev – Jermanova vrata ali Kamniško sedlo. Na desni strani ga ponosno omejuje Planjava (2392 m), na levi pa nekoliko nižja Brana (2253 m). Na Kamniško sedlo se večkrat povzpnem iz Kamniške Bistrice, saj je to moja priljubljena večerna tekaška tura. Ponavadi pot zaključim na Kamniškem sedlu, kjer stoji planinska koča in kjer nas oskrbnik Simon vedno razvaja z dobrim zavitkom ali palačinkami. Večkrat pa me noge ponesejo na Brano, do koder je od koče uro hoda.

Za vzpon svetujem dobre planinske čevlje, nič narobe ne bo, če na glavo poveznemo čelado. Vrh ponudi čudovit razgled proti Logarski dolini in na drugi strani proti Gorenjski ter odpre vesolje idej za poletne planinske ture. Pri sestopu se držite markacij, sploh v megli, saj se pot z rame skrivnostno izlije na desno čez greben proti Kamniškemu sedlu. Ko se vrnete v dolino, se oglasite Pri Jurju, kjer vas bo Marjan razvajal z odličnim alpskim zrezkom, za Firštov golaž pa je pravi naslov sosednji Dom v Kamniški Bistrici.

Prečenje grebena Zeleniških špic
Alpinistična tura za sladokusce in začetnike v alpinizmu pod vodstvom alpinističnega inštruktorja ali gorskega vodnika, ki jo vse prevečkrat zlorabijo kot »preprosto« in »lahko«. Izhodišče ture je Staničev vrh, na katerega se povzpnemo iz Kamniške Bistrice proti Jermanci in skozi Repov kot. Celoten greben je ocenjen z alpinistično oceno po lestvici UIAA – I do II, mestoma III, ne smemo pa pozabiti, da je možnih več variant in neizkušeni kaj hitro zaplezajo v spodnjo V. stopnjo. Greben poteka v smeri sever-jug in je na eni strani omejen z dolino Kamniške Bele, na drugi pa z Repovim kotom, ki v vročih poletnih mesecih ponuja prijetno osvežitev v hladnih tolmunih hudournika nad Repovim slapom. Turo zaključimo na Srebrnem sedlu, od koder lahko sestopimo po zahtevnem brezpotju v Repov kot, ali pa jo nadaljujemo proti Kamniškemu sedlu. Tura je orientacijsko zahtevna in zahteva alpinistične izkušnje ter znanje uporabe alpinistične opreme.

S kolesom čez Pohorje
Prava pustolovščina za turnokolesarske sladokusce. Izhodišče ture je železniška postaja v Dravogradu, od koder se s »cugom« odpeljete do štajerske prestolnice in s pohorsko vzpenjačo na Bellevue. Pot vas vodi po Pohorski kolesarski transverzali do Areha, kjer vas kaj hitro vase posrkajo prostrani pohorski gozdovi do slapa Šumik. Obvezen postanek pri planinski koči na Pesku, kjer vam bodo postregli z odličnimi palačinkami in drugo pohorsko kulinariko.

Sledi vzpon na Roglo in naprej proti znamenitim Lovrenškim jezerom (spoštujte naravo in ta del prehodite ob kolesu) in Ribniški koči. Sledi razgibana pot s krajšimi vzponi, ki nas pripelje do Kop, od koder vodi epski spust proti Slovenj Gradcu in po kolesarski stezi na izhodišče. Če ste v dobri kondiciji, lahko turo opravite v enem dnevu. Sam najraje nanjo povabim otroke in z njimi doživim dvodnevno robinzonsko pustolovščino. Poleg Pohorske kolesarske transverzale čez Pohorje poteka tudi del Slovenske tumokolesarske poti, ki je plod dela Planinske zveze Slovenije in Komisije za turno kolesarstvo.

In še tole: ne glede na to, ali boste planinarili, tekli ali kolesarili, pa ne pozabite na osnovno planinsko opremo v nahrbtniku. V gore se odpravite dovolj zgodaj in imejte v mislih, da ste na vrhu šele na pol poti. Gore so domovanje planinskih živali in cvetlic, mi smo le obiskovalci, zato poskrbimo, da se bodo lahko nad njihovo lepoto čudili tudi naši otroci. x gs

Advertisements